Podbrdo Mountaineering Society

            

Last notice - Posted by: darkdog - Sunday, 22 October 2017 13:27
KOČA NA ČRNI PRSTI JE ZAPRTA / ČRNA PRST HUT IS CLOSED
News

MKPNews->Obvestila   
Transport peska na Črno prst

Transport peska na Črno prst

 

Akcija - transport peska

 

V sredo 10.12.2014 je potekala zaključna akcija transporta peska na Črno prst.

V galeriji slik si lahko pogledate kako je akcija potekala.




Preberi celotno novico
Voščilo 2015

Voščilo 2015

Vesele božične praznike in srečno novo leto 2015 vam želi 

planinsko društvo Podbrdo.

 

 

 

 

 

O, zlatih dni spomin

me vleče na planine

po njih srce mi gine,

saj jaz planin sem sin!

Tedaj nazaj,

nazaj v planinski raj!

     

 

                    Simon Gregorčič 




Preberi celotno novico
HERMAN BOROVNIK MED NAJVIŠJIMI NAGRAJENCI PZS

HERMAN BOROVNIK MED NAJVIŠJIMI NAGRAJENCI PZS

SOUSTANOVITELJ PD PODBRDO HERMAN BOROVNIK MED NAJVIŠJIMI NAGRAJENCI PZS

 

 

Svečana prireditev v Ajdovščini 6. decembra 2014,  na katero je povabila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Ajdovščina in Planinskim društvom Ajdovščina, je bila praznik tudi za Planinsko društvo Podbrdo. Med nagrajenci je bil namreč eden dolgoletnih stebrov društva in častni član Herman Borovnik. Ob svojem visokem življenjskem jubileju je prejel spominsko plaketo PZS.

 

Herman Borovnik je bil vpisan v rojstno knjigo 20. maja 1934 na Jesenicah. Otroštvo in zgodnjo mladost je preživel na Blejski Dobravi in na Koroškem. Oče mu je že v zgodnjem otroštvu pokazal pot do gora. Morda je prav zaradi njenih lepot lažje prebrodil grozote druge vojne. Spomin mu pogosto riše dan, ko ga je v hrbtu nesel od Komne do Triglavskih jezer. Ko je hodil vajeniško šolo na Jesenicah, mu je bilo planinarjenje že  kar samoumevno. Zato mu ni bilo težko, ko so mu  zaupali skupino otrok iz Srednje vasi,  za katere je v Javorniškem  Rovtu organiziral nekakšno šolo v naravi. S prijatelji iz jeseniške železarne, ki mu je dajala takrat kruh, se je kmalu spopadel s strmimi ostenji gorenjskih gora tudi kot plezalec. Iz tega časa se rad spominja sodelovanja v jeseniški folklorni skupini.  

Nazadnje ga je življenjska pot pripeljala v Baško grapo, v Podbrdo, kjer si je ustvaril družino.

S seboj je prinesel tudi  veselje do gora. Leta 1957 je bil med soustanovitelji Planinskega društva Podbrdo. Njegovo dejavnost bogati že celih šestinpetdeset let.  V tem času so mu bile zaupane številne funkcije: bil je predsednik društva, predsednik mladinskega odseka, referent za alpinizem in član nadzornega odbora. Nepogrešljiv je bil pri obnovi in nadgradnji planinskega doma Zorka Jelinčiča na Črni prsti. Zavzeto je s košem na hrbtu ali s konjem je prenašal na goro potreben material, s svojimi kuharskimi spretnostmi pa pripravljal hrano za graditelje. S prijateljem Lojzetom Omanom se je izven glavnih sezon pogosto preizkusil tudi v oskrbništvu planinskega doma.S svojim vztrajnim in korajžnim značajem, ki ga je krepil z žlahtnim  humorjem,  je pogosto reševal brezizhodne situacije.  

Leta 1959 je bil na povabilo tedanjega  načelnika  Petra Berginca sprejet v vrste Gorske reševalne službe Tolmin. Herman je vstopil z veliko mero že osvojenega alpinističnega znanja in znanja prve pomoči, ki ga je pridobil med  služenjem vojaškega roka. Izpitno potrdilo za gorskega reševalca nosi letnico 1961. Sotovariši so ga cenili  kot iznajdljivega, natančnega in zanesljivega. Leta 1967 je pridobil naziv inštruktor GRS. Največ dela je namenil vzgoji in izobraževanju mladih reševalcev. To delo ga je resnično navduševalo. V GRS Tolmin še vedno trdijo, da je Herman na tem področju opravil pionirsko delo.  

V gorah se je znal tudi sprostiti. Pozimi je veliko smučal in se udeleževal vsemogočih smučarskih tekmovanj. Rad jih je obiskoval z družino, s prijatelji, planinskimi skupinami, z mladino. Herman danes ugotavlja, da mu je planinstvo najprej pomenilo šport, nato pa je preraslo v strast in zasvojenost.

Njegovo ustvarjalnost in kreativnost, strokovnost ter izjemno požrtvovalnost so opazili tudi izven meja domačega okolja. Za neštete ure humanega in prostovoljnega dela je prejel več priznanj, med drugim zlati znak PSJ v letu 1987 in zaslužni znak GRS 35 let, ki mu je bil podeljen  1993. leta.

»Nikoli se nisem izpostavljal,  naredil sem pač, kar sem mogel«, skromno razmišlja danes.  

»Tega priznanja nisem pričakoval. Zadovoljen sem, da so se me spomnili, da nisem pozabljen. Od vseh dosedanjih mi največ pomeni. To je priznanje za moje življenjsko delo.«

 

Čeprav so postale strmine njegovemu koraku  prenaporne, vemo, da vse stezice, ki jih prepredajo in jih je tudi sam prehodil, nosi v svojem srcu.  Želimo mu zdravja in še veliko jasnih pogledov tja,  kjer se vrhovi gora nad Baško grapo poljubljajo z modrino neba.

Galerija slik

Tekst: Olga Zgaga

 

Foto: Cveto Zgaga, Alenka Zgaga, Saša Bajec




Preberi celotno novico
Nočni pohod Simona Kosa

Nočni pohod Simona Kosa

Nočni pohod Simona Kosa




Preberi celotno novico
Nočni pohod Somona Kosa

Nočni pohod




Preberi celotno novico
Lubnik

Lubnik

Planinski krožek OŠ na Lubniku




Preberi celotno novico
Planinski pohod osnovnošolcev

Planinski pohod osnovnošolcev

Pohod osnovnošolcev na Vogel




Preberi celotno novico
Poldašnja špica

Poldašnja špica

Poldašnja špica 2087m




Preberi celotno novico
21. GORSKI TEK IVANA ANDERLETA NA ČRNO PRST

21. GORSKI TEK IVANA ANDERLETA NA ČRNO PRST

21. gorski tek Ivana Anderleta na Črno prst

 

 

V blatu in megli neuspešno napadali rekord

                                                         

Vremenska napoved za soboto, 6. september, je bila tudi za gorski svet kar ugodna. Najbrž  se je tudi zato na start 21. gorskega teka Ivana Anderleta na Črno prst v Podbrdo prijavilo rekordno število tekačev, kar 155. Organizatorji Planinsko društvo Podbrdo, Gorska reševalna služba Tolmin in Občina Tolmin so potrdili, da je tek zabeležil rekordno udeležbo tudi med letošnjimi Primorskimi teki. Med prijavljenimi jih je kar enajst prišlo iz Italije, Mooney Killian  pa na povabilo prijatelja iz Slovenije celo iz Irske. V skupni uvrstitvi je bil šesti, v svoji kategoriji (mlajši člani do 25 let) pa celo prvi. Boljša od prejšnjega leta je bila tudi udeležba domačinov, to je tekačev iz Baške grape.  Startalo jih je kar 19, med njimi tudi eden izmed pionirjev tega teka Peter Čufer.    

Jutranji vrvež v Podbrdu se je umiril ob 9. uri. Takrat so se tekmovalci zagnali na 6,3 km dolgo progo, na kateri so morali premagati višinsko razliko 1320 m. V vasici Trtnik  so jih poleg navijačev kakor vsako leto spodbujali tudi zvoki harmonike 86-letne domačinke Francke Drole. Mnogim je prva okrepčevalnica na Kalarskem Brdu, ki slovi po sloganu Ljuba Trojerja »voda, čaj, limon«,  pomenila pravo olajšanje, saj je bila skoraj pokončna strmina za njimi.  Druga okrepčevalnica že nad gozdno mejo jih je pričakala v megli, ki jim je neprijetno božala prepotena telesa vse do vrha. Razmočena, spolzka steza je vzbujala nelagodje in nagovarjala k povečani pazljivosti. Tik pred ciljem pa jim je namesto olajšanja  ponudila še blatno kopel. Pravi balzam za izčrpane tekače je bila topla planinska koča s sladko pogostitvijo, saj je termometer kazal le 10 stopinj Celzija. 

Ciljno črto je prvi prestopil izkušeni Simon Alič – ŠD Nanos (0:51:23), vendar dosedanjega rekorda Petra Lamovca (0:47:46) iz leta 2006 ni podrl. Za njim sta z roko v roki stekla skozi cilj  Vinčec Danijel – ŠD 3 Šport in Triler Klemen  - KGT Papež (0:55:52). Z roko v roki sta prišla tudi na oder po pokala.

Med ženskami je bila najhitrejša novinka na teku Radinja Ajda – ŠD Vaitapu (1:06:36). »Prišla, videla, zmagala!«, bi lahko rekli. Takoj za njo je pritekla na cilj  večletna udeleženka teka Tušar Mihaela – ŠD Nanos Podnanos (1:06:55), trojico pa je zaokrožila Mikloša Petra – KGT Papež (1:08:36).

Razglasitev rezultatov je bila že tradicionalno ob 13.30 na športnem igrišču v Podbrdu. Prvi trije v absolutni moški, prve tri v absolutni ženski konkurenci ter kategorija »Gorski reševalci« so se veselili pokalov. Najboljši v enajstih kategorijah so odnesli domov medalje.  Nagradili so tudi najmlajše (Ana Čufer, 1996 in Žan Drole, 2001) in najstarejše udeležence (Jožica Maslo, 1954 in Albert Lazar, 1937).

Prireditev je bila zaključna tudi za akcijo Pušeljc gorskih tekov. Tiste, ki so se udeležili tekov na Ratitovec, na Blegoš, gorskega maratona štirih občin in teka na Črno prst, so nagradili s  spominsko majico. Takih je bilo 40. Organizator gorskega maratona štirih občin pa je med prijavljenci za tek v naslednjem letu, vpisanih je že 86, izžrebal tri, ki so prejeli praktične nagrade.

 

Tekst: Olga Zgaga

Foto: Arhiv društva galerija

Video posnetek: https://www.youtube.com/watch?v=_5Rdk1WTiQw




Preberi celotno novico
Planinstvo vse bolj vključeno v slovenski turizem

Planinstvo vse bolj vključeno v slovenski turizem

Planinstvo vse bolj vključeno v slovenski turizem

 

Planinstvo je eden najpomembnejših dejavnikov slovenskega turizma, saj vse več tujcev v Slovenijo pride prav zaradi gora. Planinske postojanke so tako pomemben del turistične ponudbe, pri čemer pa se morajo obiskovalci zavedati, da so pogoji turizma v visokogorju drugačni, pojasnjujejo v planinskih društvih, ki skrbijo za koče in urejenost poti.

Klikni na "preberi celotno novico"


 




Preberi celotno novico
 18 Pages« First ... 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ... Last »
 


Izdelava spletne strani: MINK
Page generated in 0.02334 seconds with 22 queries

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...