Planinski čevlji in pohodna obleka; pohodne palice so priporočljive. Čelada, dvodelni varovalni pas s kompletom za samovarovanje.
RELATIVNA VIŠINA
1300m
OBVEZNI DOKUMENTI
Potrjena planinska izkaznica
DRUGE ZAHTEVE
Prijavite se do četrtka, 09.09.10. Ob prijavi poravnati stroške, oziroma na dan izleta. Ker je tura dvodnevna, prosim da upoštevate datum za prijave, zaradi organizacije spanja na Staničevem domu.
MALICA IN PIJAČA
Iz nahrbtnika, možnost tudi v koči.
ŽIGI
V koči Staničevega doma
OPIS POTI
Zapeljemo se v dolino Kot( preko Bleda), do Lengarjevega rovta. Od tam po markirani poti po dolini navzgor, levo v bukov gozd, kjer se pot začne strmeje vzpenjati. Nad gozdno mejo bomo opazili severno steno Rjavine, mi pa nadaljevali do Debelega kamna, in malo višje zavili desno pod ostenje spodnje Vrbanove špice. Nadaljevali bomo po nadelani poti čez spodnjo in nato še na visoko Vrbanovo špico, in se po grebenu spustili k domu Valentina Staniča. Tam bomo prenočili.
Drugi dan se bomo od doma povzpeli pod Rž in zavili levo na Dovška vratca. Tu se greben Rjavine strmo vzpne , pot pa nas kmalu pripelje na zahodni predvrh Rjavine. Spustimo se skozi dobro zavarovan kamin, gremo mimo naravnega okna in se po lažjem grebenu vzpnemo na vrh.
Sestopili bomo po poti pristopa do križišča poti za Pekel, in nadaljevali mimo Debelega kamna v dolino Kot.
STROŠKI IZLETA
Člani PZS – 15 eur
Nečlani PZS – 20 eur
Prijavite invse dodatne informacije lahko dobite tudi na telefon: o41-459-150.
OPOZORILO
S prijavo in plačilom udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene, fizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS.
Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodnika!
Ima pokončno ali kipeče steblo, visoko do 35 cm, ki ga krasi svetlorumeno socvetje. Raste od zgornjega gorskega pasu do visokogorja. Stebelni listi so manj deljeni kot spodnji, ki so precej večji. Cveti sredi poletja. Socvetje je klasasto, sprva gostejše, kasneje pa se podaljša in 'zredči', od tod tudi ime. Venec je dolg slaba 2 cm, zgornja ustna je podaljšana v dolg kljunec, cvetovi pa so običajno zasukani v desno. Podvrsta podaljšani ušivec, ki raste ponekod v Julijcih in Dolomitih, ima podporne liste cvetov in čašne liste gole, podvrsta julijski ušivec pa ima te liste dlakave in jo bomo našli v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, pa tudi v Italiji in Avstriji.
